Knjige

14 neverskih pesmi o izgubi ljubljenega

Ko prijatelj ali družinski član mine, vam včasih moč besed pomaga, da žalujete - ne glede na to, ali sledite religiji ali ne. Seveda lahko Biblija, Koran, Talmud ali kakršno koli versko besedilo, v katerega verjamete, imajo tolažilne in iskrene besede za to, kar doživljate, toda za tiste, ki morda ne pripadajo cerkvi ali drugi skupini, obstajajo nereligiozne pesmi o izgubi ljubljene osebe to lahko pomaga.

Te posvetne pesmi vam lahko pomagajo v vaših zasebnih urah, ko žalostite, ali pa so lahko pomemben dodatek k pogrebu ali spominski slovesnosti. Če na nek način težko najdete besede za praznovanje življenja svoje ljubljene osebe ali razložite svoja zapletena čustva med tem spopadom, lahko pesniki najdejo besede namesto vas. Ne glede na to, ali ste v življenju izgubili svojega najboljšega prijatelja, mamo, otroka ali katero koli drugo bližnjo osebo, verjetno obstaja ustrezna pesem ali besedilo, ki lahko zajame vaša čustva.

Klasični pesniki, kot je W.H. Auden, Edna St. Vincent Millay in Emily Dickinson ter novejši sodobni pesniki, kot sta Penelope Shuttle in Kevin Young pesmi o izgubi ljubljene osebe . Upajmo, da boste našli nekaj miru ali miru v vrsticah njihove poezije.

1. ' Ampak ni pozabljen 'avtor Dorothy Parker

Mislim, da ne glede na to, kje boste zalutali, bom šel z vami na pot. Čeprav se lahko sprehajate po bolj sladkih deželah, kmalu ne boste pozabili mojih rok, niti načina, kako sem se držal za glavo, niti vseh trepetavih reči, ki sem jih rekel. Še vedno me boste videli, majhno in belo In nasmejano, v skrivni noči, in čutili moje roke o sebi, ko bo dan spet zaplapolal nazaj. Mislim, ne glede na to, kje ste, me boste držali v spominu in ohranili mojo podobo, tam brez mene, s pripovedovanjem poznejših ljubezni o meni.

2. ' Št. 101 (O smrti njegovega brata) Avtor James Davies

Bližine, oddaljene in oddaljene vode so prišle, brate, na tvojo žalostno stran groba sem prišel, da lahko dam zadnja darila mrtvim in zaman parlam s tvojim pepelom nemim: Ker ona, ki zdaj daruje in zdaj zanika, je ta'en tebi, nesrečni brat, iz mojih oči. Ampak glej! ta darila, dediščine preteklih let, so žalostna, da polepšajo tvojo krstno lupino; vzemi jih, vse prelite z bratovimi solzami, In, brate, za vse čase, toča in slovo!

3. ' Sprememba naslova 'avtor Dónall Dempsey

Nisi umrl, samo spremenil si obliko

postal neviden s prostim očesom

postala ta žalost

je ostrina bolj resnična

kot je bila tvoja prisotnost

preden ste bili ločeni od sebe

zdaj ste del mene

ti si v mojem jazu

Kličem te z novim imenom

'Žalost ... Žalost!'

čeprav te še vedno kličem 'Ljubezen.'

4. ' Raztros 'avtor Penelope Shuttle

Vrgel sem vas v vode. Bodite jezero ali naključna luna.

Bodi prva luč, dvigni svojo beraško skodelico.

Raztrosim tvoj pepel. Bodi nauk o nevihti jeseni popravi svoje poti ali leopard, tako ponosen na svoj pegasti plašč.

Bodite mentor češenj.

Odmetaval sem tvoj prah daleč naokoli, seječe seječe seme: Bodi divja vrtnica ali kukuljica ali zdravi.

Spustite se kot srebrna žila, ki je nikdar ne boste videli, globoko v risovih zemljih.

Vzpon kot sova beli kot mrak; golob ali krokar se čudita njegovemu letu. Poznajte različne užitke.

5. ' Epitaf na prijatelju 'Robert Burns

Tu pošten človek počiva, človekov prijatelj, resnični prijatelj, starostni prijatelj in vodnik mladosti: le malo src, kot je njegovo, s krepostjo ogreto, le malo glav z znanjem tako informirano; če obstaja drug svet, živi v blaženosti; če ga ni, je to naredil najbolje.

6. ' Pogrebni blues 'W.H. Auden

Ustavite vse ure, odrežite telefon, preprečite psu, da bi lajal s sočno kostjo, utišajte klavirje in z pridušenim bobnom Prinesite krsto, naj pridejo žalujoči.

Naj letala krožijo stokajoče nad glavo. Na nebo napišejo sporočilo 'Mrtev je.' Krepke loke položite okoli belih vratov javnih golobov, prometni policisti naj nosijo črne bombažne rokavice.

Bil je moj sever, moj jug, moj vzhod in zahod, moj delovni teden in moj nedeljski počitek, moj opoldne, moja polnoč, moj govor, moja pesem; mislil sem, da bo ljubezen trajala večno: motil sem se.

Zvezde zdaj niso zaželene; ugasnite vsakega, spakirajte luno in razstavite sonce, izlijte ocean in pometajte les; kajti zdaj nič ne more priti do dobrega.

7. ' Draga 'Jackie Kay

Morda boste pozabili natančen zvok njenega glasu ali kako je izgledal njen obraz med spanjem. Morda boste pozabili zvok njenega tihega joka, zvit v obliki polmeseca,

Ko je bila manjša od samega sebe, se je zdelo, da že odhaja. Preden je odšla, ko je bil cvet na drevesih in sonce je bilo zunaj, in vse se je zdelo dobro na svetu. Držala sem jo za roko in zapela pesem, ko sem bila deklica -

Heil Ya Ho Fantje, spustite jo fantjeIn ko sem nehal peti, se ji je izmuznilo, Že spodrsljaj deklice je preskočil, Njeno srce je svetlo, obraz je skoraj nasmejan.

In kar takrat nisem vedel ali nisem mogel videti, je bilo, da v resnici ni šla. Mrtvi ne gredo, dokler ne greš, ljubljeni. Mrtvi so še vedno tukaj, ki nas držijo za roke.

8. ' Odkupna pesem 'avtor Kevin Young

Končno padec. Končno smo se zbudili megla in vročina

v zadnjih tednih z

se je dvignilo. Najdemo

ohladimo se, živahno se objemimo. Mraz sivi tla.

Žalost bi bila lahko enostavna, če še ne bi bilo takšne lepote - bi bilo bolj preprosto, če bi bilo srebro

javor ni potisnil listov v plamen, zaupajoč, da ga bo spomladi spet našel.

Vse to bi bilo morda lažje, če nas nad njim ne bi dvignila pesem, če veter ne bi motil

moj um je kot voda. Pol pričakujem, da te bom napolnil jesenski zračni dih -

Ponoči sem z rokami stisnil pesti. Danes sem kot otrok, ki je na igrišču

pade, joka ne toliko od bolečine

kot presenečenje. Utrujen sem od plime

odpeljal te, pa spet nazaj - še huje, pozaba ali stvar

ne morete pozabiti. Še nobenega - zadnji poletni zbor čričkov

samomorilski vod hudič

postal tiho.

9. ' Kruh in glasba 'Conrad Aiken

Glasba, ki sem jo slišal s teboj, je bila več kot le glasba, kruh, ki sem si ga zlomila s teboj, pa je bila več kot le kruh; Zdaj, ko sem brez tebe, je vse pusto; Vse, kar je bilo nekoč tako lepo, je mrtvo.

Nekoč so se vaše roke dotaknile te mize in tega srebra. Videl sem, kako vaši prsti držijo kozarec. Te stvari se te ne spominjajo, belovèd, toda tvoj dotik nad njimi ne bo minil. Kajti v mojem srcu si se gibal med njimi in jih blagoslovil z rokami in z očmi; In v mojem srcu se bodo vedno spominjali: - Že enkrat so te poznali, o lepa in modra.

10. ' Žalost 'avtor Stephena Dobynsa

Poskušam te zapomniti, kot da bi nosil vodo v rokah na dolge razdalje po pesku. Nekje ljudje čakajo. Že dnevi nič ne pijejo.

Tvoje ime je bila hrana, od katere sem živel; zdaj so moja usta polna umazanije in pepela. Če bi rekel, da bi bilo tvoje ime obkroženo s perjem in svilo; zdaj, ko se dotaknem, se dotaknem stekla in bodeče žice. Vaše ime je bilo nit, ki je povezovala moje življenje; zdaj sem drobce na krojaškem tleh.

Plesal sem, ko sem se naučil vaše smrti; moji nogi so odrezani od mojega telesa.

enajst. ' Hladno 'Carol Ann Duffy

Bilo mi je tako mraz, snežna kepa, ki je jokala v mojih rokah, in ko sem jo valjala po snegu, je rasla, dokler nisem mogel sedeti na njej in se ozirati nazaj proti hiši, kjer je bilo mrzlo, ko sem se zbudil v svoji sobi, okenska zavesa z ledom, sapa se mi je slekla v zraku. Tudi mraz, ki je objel trup snega, ki sem ga dvignil v roke, da sem zgradil snežaka, prste na nogah, gorel, hladil v zimskih čevljih; mamin glas me kliče iz mraza. In njene roke so bile mrzle od lupljenja, nato pa krompir potopil v skledo, se ustavil na obrazu hčerke, poljub za oba mrzla lica in moj hladen nos. , niti mlada niti stara, kjer moje ustnice, ki so ji vračale poljub na čelo, niso poznale pomena mraza.

12. ' Čas ne prinese olajšanja 'avtor Edna St. Vincent Millay

Čas ne prinese olajšanja; vsi ste lagali Kdo mi je rekel, da mi bo čas olajšal bolečino! Pogrešam ga v joku dežja; Hočem ga ob krčenju plime; Stari snegi se topijo z vseh gorskih strani, lansko listje pa je dim na vsakem pasu; Toda lansko grenko ljubezen mi mora ostati na srcu in moje stare misli bodo ostale. Obstaja sto krajev, kamor se bojim iti - tako da z njegovim spominom preplavijo. In ob olajšanju vstopim v neko tiho mesto, kjer ni nikoli padel z noge ali sijal obraza, rečem: 'Tu ni nobenega spomina nanj!' In tako ostanite prizadeti, tako se ga spominjajte.

13. ' Ne pojdite nežno v tisto lahko noč 'avtor Dylan Thomas

Ne pojdite nežno v tisto lahko noč, starost naj bi gorela in besnila ob koncu dneva; Bes, bes proti umiranju svetlobe.

Čeprav modri možje na svojem koncu vedo, da je tema prav, ker njihove besede niso razkrile strele, ne gredo nežno v tisto lahko noč.

Dobri možje, zadnji val mimo, jokajoč, kako svetla so bila njihova šibka dejanja v zelenem zalivu, bes, bes proti umiranju svetlobe.

Divji možje, ki so ujeli in zapeli sonce v letu, In se prepozno naučili, na poti so ga žalovali, Ne pojdite nežno v tisto lahko noč.

Nagrobni možje blizu smrti, ki z zaslepljujočim pogledom vidijo slepe oči, ki lahko plamtijo kot meteorji in so homoseksualci, bes, bes proti umiranju svetlobe. solze, molim. Ne pojdite nežno v tisto lahko noč. Bes, bes, proti umiranju svetlobe